Zasavske lekarne Trbovlje, Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje   |   uprava@zasavske-lekarne.si   |   03 563 26 56

Farmacevtov nasvet

Klimakterij


Klimakterij - obdobje hormonskih sprememb

Klimakterij je obdobje, ki lahko traja tudi deset in več let; prične se že nekaj let pred zadnjo menstruacijo in traja še nekaj let po menopavzi. Je sindrom hormonskih, psihičnih in telesnih sprememb ob koncu reproduktivnega obdobja v življenju ženske. Gre za individualno izkušnjo, ki jo vsaka ženska doživlja drugače.
Menopavza je čas, ko v življenju ženske preneha ciklična dejavnost jajčnikov in izostane redna menstruacija dvanajst mesecev zapored. Povprečna starost ob menopavzi je 50 let, vendar lahko menopavza normalno nastopi že pri 40 letih. Je posledica postopnega usihanja delovanja jajčnikov in posledično zniževanja ravni estrogena in progesterona v telesu.
Prezgodnja menopavza je tista, ki nastopi pred 40.letom in je lahko posledica genetske predispozicije ali avtoimune bolezni. Tudi kajenje pripomore k prezgodnji menopavzi. Umetna menopavza pa je posledica posegov, ki zmanjšajo ali prekinejo izločanje hormonov jajčnikov (operativna odstranitev jajčnikov, kemoterapija in obsevanje medenice...).

Spremembe, ki vodijo v klimakterij:
S starostjo upada število jajčnih celic v jajčnikih, ovulacije postanejo redkejše, zmanjša se količina hormonov estrogena in progesterona, krvavitve postanejo šibkejše in neredne, sčasoma se maternična sluznica ne obnavlja več, takrat preneha menstruacija in nastopi menopavza.
Značilne simptome menopavze ali klimakterične težave, ki so lahko blage, zmerne ali hude, razdelimo v štiri skupine:
  • Vazomotorni simptomi: vročinski valovi – nenaden in neprijeten občutek vročine v glavi in obrazu z znojenjem in razbijanjem srca v prsih. Sledi mrazenje. Vročinski valovi trajajo nekaj sekund do pol ure, nočno znojenje pa vodi do motenj spanja.
  • Psihološki simptomi: hitre spremembe razpoloženja, razdražljivost, utrujenost, celo depresija.
  • Fiziološki simptomi: spremembe na sluznici nožnice povzročijo neugodnost, bolečine pri spolnih odnosih, pogostejše okužbe sečil, urinsko inkontinenco, vnetja nožnice...
  • Dolgoročne posledice zaradi pomanjkanja estrogena so zmanjšana mineralna gostota kosti, kar vodi do osteoporoze, pogosto pa se pojavljajo kardiovaskularna obolenja zaradi motene presnove holesterola.

Osteoporoza je v menopavzi velika zdravstvena nevarnost. Najbolj so k njej nagnjene vitke ženske bele rase. Poznani dejavniki tveganja za razvoj le-te pa so še kajenje in uživanje alkohola, pomanjkanje telesne aktivnosti, zgodnja menopavza, nezadosten vnos kalcija, družinska nagnjenost k bolezni...Spremembe na kosteh se običajno ne občutijo, vse dokler ni (pre)pozno – tihi razvoj bolezni. Ko se pojavijo prelomi kosti, je bolezen običajno že razvita.

Kaj lahko ženske v klimakteriju naredijo zase?
Prvi korak h kakovosti življenja v obdobju menopavze je vsekakor SPREMEBA NAČINA ŽIVLJENJA IN PREHRANE:
  • Redna aerobna vadba – zmanjša pogostost vročinskih valov in prispeva k zdravju kosti
  • Izogibanje začinjeni hrani, kofeinu, alkoholu, ker spodbujajo vročinske valove
  • Prehrana z nizko vsebnostjo maščob in holesterola – varuje pred boleznimi srca in ožilja
  • Opustitev kajenja
  • Uživanje kalcija – osnovni gradnik kosti
  • Izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna – zmanjšajo inkontinenco
  • Redni ginekološki pregledi

Dejstvo je, da ženska preživi v obdobju klimakterija približno tretjino svojega življenja. V tem obdobju se 80% žensk sooča z blažjimi ali hujšimi težavami. Danes lahko ženska za učinkovito obvladovanje težav v obdobju klimakterija in za dosego lepšega in samostojnejšega življenja v starosti izbira med različnimi možnostmi.

Zdravljenje:
Simptome zdravimo tako, da povrnemo raven estrogena na predmenopavzno vrednost. Glavni namen nadomestne hormonske terapije je ublažitev vročinskih valov, suhosti nožnice, razpoloženjskih motenj, težav z uriniranjem, preprečevanje osteoporoze in kardiovaskularnih bolezni.
Estrogeni so na voljo kot naravni in sintetični pripravki.
Prednost sintetičnih estrogenov je zlasti v relativno hitrem izboljšanju klimakterijskih simptomov, po drugi strani pa imajo stranske učinke (slabost, napete dojke, glavobol, spremembe razpoloženja) in dolgoročna tveganja (zvečano tveganje za razvoj raka na dojki in maternici).
Fitoestrogeni so naravnega izvora, po strukturi so podobni estrogenu. Najdemo jih v nekaterih vrstah zelenjave, stročnicah, žitaricah in nekaterih zeliščih. Zaradi strukturne podobnosti z estrogenom se v organizmu vežejo na estrogenske receptorje. Najpogosteje se uporabljajo pripravki iz soje, grozdnate svetilke in črne detelje, ki se v lekarnah dobijo v prosti prodaji.
Ženskam, ki ne smejo jemati estrogenov, lahko za zmanjšanje neugodja ob vročinskih valovih zdravnik predpiše anksiolitike; pri tesnobi, nespečnosti in razdražljivosti pa antidepresive.

Odpiralni čas