Zasavske lekarne Trbovlje, Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje   |   uprava@zasavske-lekarne.si   |   03 563 26 56

Spomladanske alergije


Seneni nahod, sezonski alergijski nahod in sezonski alergijski rinitis so tri imena za najpogostejšo alergijsko bolezen urbaniziranega sveta. Od začetka pomladi pa tja do sredine poletja seneni nahod povzroča težave kar vsakemu desetemu Slovencu. Podatki za Zahodno Evropo so še nekoliko bolj zaskrbljujoči. Vsak četrti prebivalec Zahodne Evrope ima težave s senenim nahodom.

Kaj je seneni nahod? (sezonski alergijski rinitis)

Sezonski alergijski rinitis je alergijska bolezen zgornjih dihal, nosu in obnosnih votlin, ki se pojavi v določenih mesecih v letu, ko cvetijo rastline, na katere je človek alergičen. Pravimo mu tudi seneni nahod, saj so imeli ljudje včasih z njim največ težav, ko so pospravljali seno, torej maja in junija.

Kakšni so simptomi senenega nahoda?

Ob vdihavanju alergena nastane vnetje nosne sluznice, kar povzroči srbenje v nosu, žrelu, kihanje ter vodni izcedek, pogosto tudi občutek zaprtosti in zamašenosti nosu. Zelo pogosto se razvije tudi alergijsko vnetje oči – rinokonjuktivitis. Pri tem bolnika oči srbijo in se solzijo (Slika 1).

spomladanskealergije01
Slika 1. Bolnica s sezonskim alergijskim rinitisom in konjuktivitisom.


Večinoma je okrnjeno splošno počutje, kajti zaradi bolezenskih težav je moteno tudi spanje. Bolj občutljivi ljudje imajo lahko tudi glavobol, kašljajo, težko dihajo, so razdražljivi, potrti, izgubijo tek. Pri otrocih se alergijskemu rinitisu pogosto pridruži tudi vnetje ušes, najbolj pogost zaplet pri odraslih pa je sinusitis.

Kaj povzroči seneni nahod?

Seneni nahod nastane kot posledica preobčutljivosti za alergene, kot so pelod (cvetni prah) dreves, trav ali travnih zeli. Pelodna zrna so moške spolne celice rastlin. Veliki so približno 0,05 mm, zato jih s prostim očesom ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča.

Najbolj alergogen je pelod vetrocvetnih rastlin, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko. Večja kot je koncentracija, močnejši so simptomi bolezni. Simptomi so torej najhujši med najmočnejšim cvetenjem. Koncentracija peloda v zraku je večja v sončnem in vetrovnem vremenu. V sončnem vremenu se odpre več cvetov, veter pa suh in lahek pelod raznese tudi kilometre daleč od vira. Tako se ne smemo čuditi, če nekdo trpi zaradi alergijskega nahoda, čeprav živi sredi mesta in daleč naokoli ni videti niti koščka narave. Na začetku in koncu obdobja cvetenja ter v vlažnem in deževnem vremenu je koncentracija peloda v zraku veliko manjša.

Pelod okrasnih rastlin in pelod rastlin, ki se oprašujejo z žuželkami, po navadi ne povzroča alergijskih težav, ker ga je v zraku zelo malo.

Kdaj se pojavi seneni nahod?

Obdobje cvetenja in pojavljanja peloda v zraku sta odvisna od podnebnega pasu in rastlinstva v določenem področju. Za celinski del Slovenije lahko čas cvetenja alergogenih rastlin preberemo iz pelodnega koledarja (Slika 2):
spomladanskealergije02
Slika 2. Koledar cvetenja v Sloveniji po mesecih.


Pelod dreves se začne pojavljati v zraku že januarja, ko zacveti leska in jelša, aprila cveti breza, do konca maja pa še druge drevesne vrste. Trave cvetijo od maja do julija, travne zeli pa od avgusta do oktobra. Na Primorskem se cvetenje začne bolj zgodaj. Na tem področju je pomemben alergen tudi pelod ciprese, oljk, krišine.
Koledar nam pomaga predvideti čas pojavljanja senenega nahoda in s tem pravočasno zdravljenje. Pri alergijskem rinitisu je namreč pomembno, da bolnik začne prejemati preprečevalna zdravila takoj, ko se v zraku pojavi pelod in ne šele takrat, ko se pojavijo simptomi.

Ker se čas cvetenja vsako leto nekoliko spreminja glede na vremenske razmere (nenavadno toplo ali hladno vreme) in se lahko začne že veliko prej ali precej kasneje, kot je navedeno v pelodnem koledarju, je koristno spremljati tudi pelodno napoved. Pelodna napoved daje informacije o trenutni koncentraciji peloda v zraku v posameznih regijah Slovenije. Podatke najdemo v časopisih, na radiu, teletekstu in medmrežju (www.arso.gov.si), lahko pa jih dobite tudi v lekarni.

Zakaj se lahko seneni nahod pojavi tudi izven sezone cvetenja?

Pelodi dreves, trav in plevelov so v botanični sorodnosti z več vrstami sadja in zelenjave. To je razlog za pojav alergijskega rinitisa tudi izven sezone cvetenja. Govorimo o navzkrižni alergiji. Pri osebi z alergijo na cvetni prah lahko alergijski nahod ali drugo obliko alergije povzroči zaužitje »navzkrižnega« alergena. Pogosta navzkrižja med inhalacijskimi in prehranskimi alergeni navaja Preglednica 1. V praksi je najbolj znana povezava alergije za brezo in jabolka ter brezo in lešnike.
spomladanskealergije03
Preglednica 1. Navzkrižno reaktivni inhalacijski in prehranski alergeni.

Kako najustrezneje potrdimo seneni nahod?

Pri prepoznavanju alergijske bolezni so najpomembnejši podatki, ki jih zdravniku pove bolnik, saj ta včasih ne opazi povezave med zunanjimi dejavniki in simptomi. Pojav simptomov v toplejšem delu leta, predvsem če se simptomi pojavljajo vsako leto, zdravnika navede k sumu preobčutljivosti za pelod dreves, trav ali travnih zeli.

Po anamnezi pri večini bolnikov za postavitev diagnoze zadostujejo že vbodni kožni testi. Zdravnik vbode v kožo na notranji strani podlakti majhno količino alergena in nato pregleduje količino krvnih protiteles. Kadar se anamneza in rezultati kožnih testov ne ujemata, se zdravniki poslužujejo krvnih testov, s katerimi skušajo ugotoviti prisotnost protiteles proti določenemu alergenu (specifičnih IgE) v krvi. Le v skrajnih primerih zdravniki izvajajo obremenitveni (provokacijski) test. Pri takih testih dajo alergen neposredno na sluznico nosu, nato pa opazujejo, ali se bodo pojavili simptomi alergijskega rinitisa.

Kako se lahko izognete pelodu?

Najučinkovitejše sredstvo, ki prepreči pojav alergije, je izogibanje alergenu, kar pa pri alergiji na pelod ni povsem mogoče. Zagotovo pa je zelo pomembno, da čim bolj zmanjšamo izpostavljenost cvetnemu prahu z nekaterimi ukrepi:
  •  V mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro dopoldan,saj je takrat v zraku največ peloda. Stanovanje prezračite zelo na hitro.
  • Med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta.
  • Ne hodite v naravo v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu in ne v večernih urah. Na sprehod se odpravite raje po dežju, ko dež spere cvetni prah.
  • Izberite primeren kraj za vadbo - izogibajte se travnikom in krajev, kjer je močan promet, saj izpušni plini še dodatno dražijo dihalne poti. Če so simptomi alergije premočni in otežujejo gibanje v naravi, izberite aktivnosti v zaprtih prostorih.
  • Med gibanjem v naravi nosite sončna očala, da zaščitite oči pred cvetnim prahom.
  • Potem, ko ste bili zunaj, se takoj oprhajte, umijte si lase in oblecite svežo obleko.
  • Ne sušite perila zunaj, saj se cvetni prah zbira tudi v tekstilu.
  • Ne nabirajte cvetja in ne dajajte v stanovanju svežega cvetja v vazo.
  • Ne puščajte hišnih ljubljenčkov v hišo oziroma jih prej stuširajte.
  • V obdobju večjih koncentracij preživljajte dopust v gorskem svetu ali na morju, kjer je manj peloda.

Katera zdravila pomagajo blažiti simptome senenega nahoda?

Ker je, kot že omenjeno, izogibanje cvetnemu prahu v sezoni cvetenja zelo težko ali pa celo nemogoče, si pomagamo z zdravili.
  • Pomembno vlogo imajo antihistminiki (cetirizin, loratadin, feksofenadin, levocetirizin in desloratadin). Kot že ime pove, so usmerjena proti histaminu, enemu najpomembnejših posrednikov pri alergijskih reakcijah. Z vezavo na H1 receptorje preprečijo ali oslabijo njegove učinke. Med tem ko starejši antihistaminiki zavirajo samo takojšnjo fazo alergijske reakcije, ki se kaže s srbenjem, kihanjem, vodenim izcedkom, najnovejši antihistaminiki (levocetirizin, desloratadin) delujejo tudi na poznejšo, vnetno fazo alergije in tako zmanjšujejo vnetje, prekrvavljenost in zadebeljenost sluznice. Jemanje tablet z antihistaminiki je preprosto – samo enkrat dnevno, lahko vsakodnevno, lahko pa le občasno, takrat, ko se pojavijo simptomi.
Poleg antihistaminikov v obliki tablet se uporabljajo tudi druge farmacevtske oblike: pršila za nos ter za zmanjšanje simptomov konjuktivitisa tudi kapljice za oči (levokabastin, azalestin, emadastin). Prejemanje le-teh je bolj zamudno – večkrat dnevno v obe nosnici ali oči, učinkujejo pa močneje.
  • V kapljicah za oči poleg antihistaminikov najdemo tudi stabilizatorje mastocitov (lodoksamid, ketotifen). Mastociti so tiste celice, ki kopičijo histamin in ga pri alergijski reakciji izločajo. Omenjene učinkovine lahko stabilizirajo celične membrane, da se le-te ne morejo tako hitro razpočiti. Ker učinek nastopi šele po daljši uporabi, samo redno jemanje privede do želenega uspeha.
  • Pri izraziteje izraženih znakih rinitisa, torej kadar antihistaminiki simptomov alergije ne ublažijo popolnoma, zdravnik predpiše pogosto tudi lokalni nosni glukokortikoid (budezonid, mometazon, budezonid). Pri alergijski reakciji se kopičijo celice imunskega sistema in izločajo številne snovi, ki povzročajo vnetje. To vnetje zdravimo z glukokortikoidi, so torej protivnetna zdravila. Za dosego popolne koristi zdravljenja je potrebna redna uporaba. Zdravilo nima takojšnjega učinka, največja učinkovitost zdravila se razvije šele v nekaj dneh po začetku zdravljenja. Lokalno uporabljeni glukokortikoidi tudi po daljši uporabi ne povzročajo nevarnejših stranskih učinkov
  • Vsekakor nekateri bolniki z alergijskim rinitisom pogosto jemljejo v prevelikih in nepotrebnih odmerkih lokalne dekongestive (oksimetazolin, ksilometazolin, nafazolin). Z oženjem krvnih žil v nosni sluznici se sicer zmanjša zamašenost ter neprijeten, obilen in voden nosni izcedek, vendar ima dolgotrajna uporaba neugodne učinke (oslabi njihov učinek, povzroči medikamentni rinitis in, čeprav zelo redko, tudi atrofijo sluznice). Dekongestive zato jemljemo zelo kratek čas, da odmašimo nos, da lahko vanj vkapamo lokalne antihistaminike in glukokortikoide, ki na varen način zmanjšajo nosne simptome.

Kaj je specifična imunoterapija v terapiji senenega nahoda?

Imunoterapija je vzročno zdravljenje alergijskega rinitisa, pri čemer se bolniku vnaša v telo vedno večje odmerke specifičnega alergena, ki povzroča simptome. Ob uspešni terapiji organizem postane neodziven, razvije toleranco za alergen. Uspešna imunoterapija lahko zmanjša ali ustavi simptome alergije in porabo zdravil proti alergiji, preprečuje poslabšanje alergijskega rinitisa in prehod v astmo, preprečuje nastanek novih senzibilizacij.
Imunoterapija se običajno svetuje mlajšim bolnikom s hudim ali dolgotrajnim sezonskim alergijskim rinitisom, predvsem kadar ogibanje alergenu ni možno ali če zdravila niso dovolj učinkovita.

Ali sta astma in alergisjki rinitis res povezani bolezni?

Posameznik ima zelo pogosto obe bolezni. Še pogosteje pa ima najprej eno od obeh, največkrat rinitis, in tej se kasneje pridruži še astma. Pri teh bolnikih se astma razvije v hujši obliki, zato je za učinkovito zdravljenje astme pomembno hkratno zdravljenje astme in alergijskega rinitisa. Povezanost obeh bolezni potrjujejo tudi številni znanstveni dokazi o sorodnih in povezanih imunoloških procesih v sluznici nosu in bronhijev.

Zaključek

Gibanje je pomembno za vsakogar, še posebej spomladi, ko je treba telo po zimskem spanju ponovno okrepiti in pripraviti na nove podvige. Pazite na zdravo prehrano, uživajte dovolj tekočine, veliko sadja in zelenjave. Ananas je priporočljiv sadež, saj vsebuje encim bromelin, ki deluje antiseptično in zmanjša vnetje nosne sluznice. Tudi kalcij in magnezij sta zelo priporočljiva. Uživamo ju lahko v različnih farmacevtskih oblik, najdemo pa jih tudi v mesu, oreških, zeleni zelenjavi, ribah. Jedilni kvas je izvrsten izbor vitaminov skupine B, ki pomaga telesu premagovati strah, ki ga povzročajo alergije. Tudi z dovolj spanca in čim manj stresa lahko pozitivno vplivamo na naš imunski sistem in s tem posredno zmanjšamo možnost nastanka alergijskih bolezni.

Odpiralni čas