SODOBNE OBLOGE ZA NEGO RANE Katarina Zajc, mag.farm. Življenje je nepredvidljivo, prinaša nam veliko lepega in prijaznega, žal pa tudi boleče in neprijetne izkušnje. Med slednje spadajo tudi razne vrste ran. Rane so lahko akutne (praske, odrgnine, kirurške rane...) ali kronične. Akutne rane lahko zdravimo s samolepilnimi obliži, ki delujejo kot mehanska zaščita. Izbiramo jih lahko glede na velikost rane, poraščenost kože, vodoodpornost in dezinfekcijo svežih ran. Lahko pa delujejo tudi na principu vlažnega celjenja ran. Kronična rana je pojav, ki zaradi staranja populacije in daljšanja življenjske dobe vse bolj pesti sodobnega človeka. Po definiciji je vsaka sekundarno zdravljena rana, ki se v času 8 tednov ne zaceli, kronična rana. Najbolj pogoste kronične rane so razjede na nogah, zaradi venskih, arterijskih ali diabetičnih zapletov in razjede zaradi pritiska (preležanine). Klasična oskrba rane z bombažno gazo in fiziološko raztopino, počasi izgublja svojo vlogo zaradi pomanjkljivosti, med katerimi so predvsem naslednje: gaza se na rani hitro izsuši in se sprime z njo, novo nastalo tkivo pa se vrašča med nitke gaze, kar zavira proces celjenja rane povzroča poškodbe tkiva ter bolečine pri menjavi preveze, saj ob odstranjevanju preveze odtrgamo tudi nastalo tkivo, vraščeno med nitke gaze prepušča izločke, bakterije, kar poveča možnost dodatne okužbe bolnika ter osebja, ki rano oskrbuje ter zahteva pogoste menjave zaradi prepuščanja vlage ter izhlapevanja se rana ohladi, kar upočasni proces celjenja rane je groba ter pri nepravilnem čiščenju rane lahko poškoduje rano in okoliško kožo Opisane pomanjkljivosti skušajo znanstveniki premostiti s sodobnimi oblogami, ki morajo izpolnjevati naslednje zahteve: podpirajo in pospešujejo naravne procese celjenja in se ne sprimejo z rano na rani so lahko več dni vzdržujejo vlažno okolje in stik rana-obloga, ter primerno temperaturo rane ne povzročajo bolečin in poškodb novo nastalega tkiva ob prevezi ne povzročajo mehčanje kože v okolici rane ali alergij so ustrezno vpojne, da vpijajo izcedek in škodljive snovi prepuščajo pline in omogočajo dihanje rane, vendar ne prepuščajo tekočin, izločkov in bakterij ter tako ščitijo rano pred okužbo od zunaj Razlika med sodobnimi oblogami in klasično gazo je očitna. Obloga za oskrbo ran je lahko primarna ali sekundarna. Primarna obloga je v neposrednem stiku z rano, medtem ko sekundarno oblogo namestimo na primarno oblogo. Poznamo 11 različnih vrst oblog za oskrbo rane: Alginati: Primarne, sterilne, visoko vpojne obloge. Polnila so iz alginatnih vlaken, ki so pridobljena iz rjavih morskih alg. Ob stiku z izločkom tvorijo gel. Uporabljajo se za rane z zmernim do močnim izločanjem, ki so lahko tudi okužene. Neprimerne so za oskrbo ran brez izločanja. Obloga ne sme segati čez rob rane, ker draži zdravo kožo. Oblogo zamenjamo takrat, ko se popolnoma pretvori v gel, vendar najkasneje v 7 dneh. Pri okuženih ranah je treba oblogo menjati pogosteje. Hidrogeli: So obloge in polnila iz tvorcev gela različnih kemičnih struktur. Uporabljajo se za hidriranje, mehčanje in odstranjevanje suhih, vlažnih mrtvin in fibrinskih oblog. Pri okuženih ranah je potrebna posebna pozornost in nadzor strokovnjaka. Obloga lahko ostane na rani do 7 dni. Hidrokapilarne obloge: Zelo visoko vpojne primarne in/ali sekndarne obloge s posebnimi supervpojnimi zrnci. Zunanja plast je polprepustna. Namenjene so ranam z zmernim do močnim izločanjem v vseh fazah celjenja.. Pri okuženih ranah je potrebna pozornost in nadzor strokovnjaka. Obloga lahko na rani ostane do 7 dni. Hidrokoloidi: vpojne primarne in/ali sekundarne obloge, paste in posipi iz makromolekul, ki tvorijo nitast polimeren matriks. Uporabljajo se za različne rane s šibkim do zmernim izločanjem v vseh fazah celjenja kot tudi za zaščito ogrožene kože. Hidrokoloidni del obloge naj sega vsaj 2 cm čez rob rane. Obloga lahko na rani ostane do 7 dni. Pri menjavi obloge praviloma zaznamo značilen vonj. Kolageni: vpojne primarne obloge s porozno strukturo iz naravnega, neprepletenega, čistega kolagena. Namenjene so za oskrbo ran v vseh fazah celjenja, predvsem za rane, ki se slabo celijo. Oblog ne smemo kombinirati z antiseptiki, iz kateri se sprošča klor in snovmi, ki obarjajo beljakovine. Obloga lahko na rani ostane do 4 dni. Nelepljive, kontaktne mrežice: nelepljive, dobro prilegajoče mrežice iz različno tkanih in netkanih materialov, ki se z rano ne sprimejo. So primarne obloge za zaščito dna rane in granulacijskega tkiva. Preprečujejo neposreden stik vpojne (sekundarne) obloge s tkivom. Obloge lahko ostanejo na rani do 7 dni. Obloge z dodatki: obloge različnih kemičnih struktur z različnimi dodatki, ki se uporabljajo za vse vrste okuženih ran, ki zahtevajo posebno obravnavo. Obloge z mehkim silikonom: primarne/sekundarne obloge, ki imajo stično površino prevlečeno mehko, lepljivo, silikonsko plastjo, v kombinaciji z različnimi vpojnimi materiali. Namenjene so ranam z zmernim do močnim izločanjem, za zelo boleče rane ter za rane z zelo ranljivo in ogroženo kožo v okolici. Pri okuženih ranah je potrebna posebna pozornost in nadzor strokovnjaka. Obloga lahko ostane na rani do 7 dni. Poliuretanske pene/membrane: primarne/sekundarne polprepustne obloge iz poliuretanske pene z visoko vpojnostjo, z ali brez lepljivega roba. Namenjene so za oskbo ran s šibkim, zmernim do močnim izločanjem v vseh fazah celjenja. Oblog se ne sme uporablajti v kombinaciji z oksidanti npr. Vodokovim peroksidom. Obloga lahko ostane na rani do 7 dni. Poliuretanski filmi: primarne/sekundarne, tanke, prozorne,polprepustne poliuretanske lepljive obloge, ki ne prepuščajo mikroorganizmov in vode ter koži omogočajo dihanje. Kot primarna obloga se uporablja za zaščito ogrožene kože in oskrbo plitvih ran z majhnim izločanjem. Za zaščito ogrožene kože, lahko ostane na koži do 14 dni. Pomembno je pravilno odstranjevanje filma. Kot sekundarna obloga pri celjenju ran v vlažnem okolju, pa lahko ostane na rani do 7 dni. Poliuretanski filmi bolniku omogočajo normalno vzdrževanje osebne higiene (tuširanje, kopeli...) Resorbtivne terapevtske obloge: primarne aktivne terapevtske obloge iz regenerirane oksidirane celuloze in kolagena. Uporabljajo se za rane, ki se težko celijo in/ali krvavijo. Oblog ne menjamo, ker se v celoti resorbirajo v 1-3 dneh. Osnova za pravilno izbiro obloge je klinična slika rane: Anatomska lega rane: na katerem predelu telesa je rana npr. golen, stopalo, peta, komolec… Velikost rane: obloge za rane so različnih velikosti in oblik (okrogle, ovalne, kvadratne, oblike za točno določen predel telesa kot so peta, križnica...). Koža v okolici rane: lahko je pordela, otekla. Izcedek iz rane: ti se ločijo po barvi, čvrstosti, količini in vonju. Dno rane: dno rane lahko prekriva odmrlo tkivo ali zdrav granulacijski epitel. Odmrlo tkivo ali strokovno nekroza, je treba odstraniti iz rane, tako da se vzpostavijo normalni obrambni in čistilni mehanizmi. Granulacijsko tkivo pa lahko opišemo kot prehodno, primitivno maso tkiva ali tudi organ, ki dokončno zapre rano in služi kot podlaga za naslednjo stopnjo v procesu celjenja rane. Celostna diagnoza pacienta : splošno telesno stanje, videz kože, nezmožnost zadrževanja urina ali blata, spremljajoče bolezni, delovanje čutil, stanje zavesti, stanje srca in ožilja... Podrobnejše informacije in svetovanje o sodobnih oblogah za oskrbo ran pa so vam na voljo v naših lekarnah.