|
LUSKAVICA Tanja Brvar, mag.farm. Psoriaza ali bolje poznano ime – luskavica – je dokaj pogosta kronična kožna bolezen, ki prizadene od 1 do 3 odstotke populacije. Najpogosteje se začne med 10. in 40. letom starosti, vendar se lahko pojavi v katerikoli starosti. Približno tretjina obolelih navaja, da ima luskavico še kdo v ožji ali širši družini, zato jo štejemo med dedna kožna obolenja. Kakšni so znaki luskavice? Luskavica se kaže v obliki različno oblikovanih, omejenih luščečih se bunčic oziroma ploščatih žarišč na koži. Na začetku nastanejo na koži manjše pordele bunčice, ki se postopno večajo in jih sčasoma prekrijejo srebrno-sive luske. Žarišča se zlivajo v večje »plošče« različnih velikosti, oblik in razprostranjenosti. Pri slabi tretjini bolnikov je navzoče tudi srbenje žarišč. Če bolnik poskuša odstraniti luske, se pojavijo drobne pikčaste krvavitve. Ko se luščeči predeli pozdravijo, je koža na njih popolnoma normalnega videza in rast dlak oz. las ni spremenjena.  Katere dele telesa prizadene luskavica? Bolezen največkrat prizadene predele nad velikimi sklepi (nad komolci, koleni, nad križem), lahko se pojavi tudi v kožnih gubah, denimo pod dojkami, pod pazduhama, v popku, okoli spolovila. Pri nekaterih obolelih so prizadete dlani in podplati ali lasišče, prizadene lahko tudi nohte. Včasih prizadene kožo vsega telesa, najredkeje pa se pojavi na obrazu.  Kaj se dogaja v bolezenskih žariščih? Pri luskavici gre za dve motnji. Na eni strani se celice, ki prenavljajo zgornjo past kože (vrhnjico), s proizvodnjo novih celic (keratinociti), prehitro množijo in poroženevajo, kar navzven opazimo kot luske. Temu se pridruži tudi vnetje v koži. Kaj povzroča luskavico? Vzrok za to bolezen kljub nenehnemu prizadevanju raziskovalcev še ni povsem pojasnjen. Raziskave iz zadnjih let kažejo, da ima pomembno vlogo aktiviranje imunskega sistema v koži, ki ga lahko sprožijo različni dejavniki (streptokokni, virusni, avtoantigeni) in predstavlja dražljaj za spremenjeni razvoj keratinocitov in vnetje. Luskavica – kronična bolezen? Kdor zboli za luskavico, jo nosi v sebi tako rekoč vse življenje – pravimo, da bolezen poteka v latentni obliki. Do prehoda iz prikrite (latentne) v klinično manifestno obliko lahko pride zaradi različnih notranjih in zunanjih sprožilnih dejavnikov. Oboleli pogosto opažajo nastanek žarišč 10 do 14 dni po poškodbi kože, po praskah ali sončnih opeklinah. Nastanek žarišč lahko sproži tudi gnojna angina, stres, nosečnost, uživanje alkohola ali jemanje nekaterih zdravil (litija za zdravljenje bipolarne depresije, β – zaviralcev pri zdravljenju povišanega krvnega tlaka, antimalarikov). Lahko pa se razplamti tudi brez vidnega vzroka. Kakšne so možnosti zdravljenja? Ker vzrok bolezni ni znan, luskavice ni mogoče povsem pozdraviti. Z zdravljenjem skušamo zgolj obolenje spraviti iz manifestne v prikrito, latentno obliko; torej odstraniti neprijetna bolezenska žarišča na koži, torej luske in rdečino, in obenem vzdrževati pozdravljeno kožo v čim boljšem stanju, s tem pa obolelemu omogočiti dobro počutje in normalne družbene stike. Simptome bolezni blažimo lokalno s številnimi pripravki z različnimi učinkovinami: KORTIKOSTEROIDI še danes veljajo za zlati standard pri zdravljenju luskavice. Delujejo protivnetno - z njimi zdravimo že oluščena kožna žarišča, vendar le krajši čas. Po dolgotrajni, nenadzorovani uporabi kortikosteroidnih sredstev lahko pride do tanjšanja kože, širjenja kapilar, nagibanja h krvavitvam, sprememb v obarvanju kože in dlakavosti. Obenem lahko večmesečna uporaba zmanjša njihovo učinkovitost in razvije se tako imenovana rezistenca. VITAMIN D IN NJEGOVI ANALOGI (kalcitriol, kalcipotriol) z vplivom na keratinocite zavirajo zaroženevanje kože. Ker je opisan učinek počasen, njihov učinek na zmanjšanje vnetja pa je šibak, se pogosto kombinirajo z drugimi učinkovinami. Uporaba ni povezana s pojavom pomembnih stranskih učinkov, paziti je potrebno le, da se ne prekorači največjega tedenskega celokupnega odmerka, saj slednje lahko vodi v zvišane koncentracije kalcija v krvi. RETINOIDI - TAZAROTEN prav tako normalizira proces poroženevanja in hkrati blaži vnetje v koži. Draži kožo, zato ga je treba dajati samo na prizadete predele, predhodno dobro osušene. Na našem tržišču ni registriranega pripravka. SALICILNO KISLINO uporabljamo predvsem kot keratolitik – za raztapljanje lusk. Dodana je tudi k drugim antipsoriatikom za zvečanje njihove učinkovitosti v globljih plasteh kože, saj zveča njihov prehod vanjo. KATRANI so najstarejša zdravila za zdravljenje luskavice. Pripisujejo jim številne učinke, okrepili naj bi tudi učinek fototerapije. Ker so pripravki večinoma mastni, neprijetnega vonja in umažejo oblačila, je sodelovanje bolnikov pogosto težavno. Večje prizadete površine kože obsevajo z ultravijolično-B (UVB) svetlobo ali dajejo psoralen in hkrati obsevajo z UVA svetlobo – PUVA (fototerapija). Obstajajo tudi učinkovine za sistemsko zdravljenje, kot so: METOTREKSAT, RETINOIDI (acitretin) in CIKLOSPORIN, po katerih sežemo le pri hudi obliki luskavice ali če ni odziva na lokalne antipsoriatike ali fototerapijo. Njihova dolgotrajna uporaba vodi namreč do mnogih neželenih učinkov. V zadnjih letih so kot rezultat novih dognanj o vlogi imunskega sistema pri luskavici prišle na tržišče nove imunomodulatorne biološke učinkovine (alefacept, infliksimab, etanercept, adalimumab). Luskavica – bolezen, ki jo zdravijo sončni žarki?  Znano je, da se luskavica običajno poslabša pozimi, najbrž zaradi nizke relativne vlažnosti v ogrevalnih prostorih in zaradi pomanjkanja sončne svetlobe. Večini bolnikov najbolj pomaga zmerno naravno sončenje – kjerkoli, ne samo ob morju, čeprav je res, da se s kopanjem učinek poveča. Ultravijolični (UV) žarki upočasnijo razmnoževanje kožnih celic.UV-žarkom se je treba izpostavljati zmerno, nikakor ne med 11. in 15. uro, pri čemer je treba upoštevati običajne zaščitne ukrepe. V primeru čezmernega izpostavljanja UV-žarkom namreč utegne priti celo do poslabšanja. Obenem pa se je treba zavedati tudi morebitnim škodljivih učinkov takšnega obsevanja – prezgodnjega staranja kože, poškodb oči, razvoj kožnega raka. Čimbolj zdravo Že dolgo je znano, da lahko na potek obolenja do neke mere vplivamo tudi z načinom življenja in prehranjevanja. Za vsakodnevna opravila bolnikov s psoriazo tako velja:  Pri kopanju naj se bolniki izogibajo kopelim, milom in šamponom, ki izsušijo kožo. Suha koža namreč pripomore k poslabšanju (obstoječi madeži težijo k združitvi in tako nastanejo večji), suhota lahko povzroči tudi srbenje. Zato se priporoča uporaba oljnih kopeli (Linola fett oljna kopel, Eucerin dushöl, Exomega oljni gel…) in redno mazanje s primernimi negovalnimi kremami oziroma mazili (Linola fett N krema, Eucerin obnovitveni losjon z 10% sečnino, Eucerin obnovitveni losjon z 12% omega-g-maščobnik kislin, Bepanthen intenzivni losjon, Excipial U Lipolotion, Exomega krema, otroško hladilno mazilo…). Vsem učinkovinam je lahko podpora tudi balneoterapija.Zaključek Luskavica je kronična doživljenjska bolezen, ki prizadene življenje na delovnem mestu, v šoli, moteče vpliva na vsakodnevne medsebojen odnose, komunikacijo, intimnost,… Le redkim uspe ohraniti samozavest, odkrito spregovoriti o svoji bolezni, radovednim pa pojasniti, da niso kužni in da njihova koža naravnost hlasta po zraku in sončnih žarkih. Zaradi vsega tega je nadvse pomembno, da je čim več ljudi seznanjenih s to boleznijo. Le tako se je oboleli ne bodo sramovali, tisti, ki je nimajo, pa bodo brez zadrege spregovorili z njimi in jim jasno in glasno pokazali, da jih njihov videz ne moti. Literatura slik 1a: http://www.psoriasisguide.ca/images/content/psoriasis_1_sm.jpg 1b: http://www.jhk1.nl/pics2/knie-psoriasis.jpg 1c, č: Jamnik F. Luskavica. http:// www.drustvo-psoriatikov.si 2: http://www.radiancy.com/images/p5.jpg 3: http://www.flickr.com/photos/gi/271023578/ 4: http://images.search.yahoo.com/search/images |