KRONIČNO VENSKO POPUŠČANJE - KVP
Dr.Šabovič - Izlake, 20.6.2006

Marjeta Komučar, mag.farm.

Ločimo:
  • Arterijske žilne bolezni - ateroskleroza
  • Venske žilne bolezni - globoka venska tromboza in pljučna embolija
KVP je pogosta bolezen, ki jo večina bolnikov slabo pozna. Je bolezen starejše populacije, bolj kot moške ogroža ženske. Zavedati se je začnemo, ko začne povzročati hujše težave, kar pa pomeni, da je bolezen že napredovala. KVP je bolezen sodobnega časa in v veliki meri posledica našega načina življenja. Začne se z občutkom težkih, nemirnih in utrujenih nog, z otekanjem, krči in mravljinci, stanje je zvečer slabše, pri hujših naporih in poleti pa zelo hudo.

Hkrati s temi težavami se na nogah pojavijo še druge vidne oblike sprememb. Najblažja oblika so drobne kožne venske razširitve, ki se v obliki rdečkastih metlic pojavljajo predvsem pri ženskah, večinoma na zunanji strani stegen. Nekoliko globlje potekajo razširjene mrežaste ali retikularne vene, ki so najpogostejše na zunanji strani goleni v gležnju. Napredovano fazo KVP predstavljajo varice, zvite in podaljšane povrhnje vene, ki so izgubile svojo funkcijo in se bočijo nad površino kože. Krčne žile lahko nastanejo iz glavnega debla velike vene safene na notranji strani stegna ali goleni in te so debelne (trunkusne) varice. Na koži se lahko pojavijo tudi temnejše in zadebeljene lise, mestoma pa se pojavijo bela razbarvanja, ki kažejo na stanjšanje kože.Takšna mesta so v kasnejši fazi žarišča razjed ali ran. Rane in razjede so zelo boleče, kar zmanjšuje kakovost življenja, zdravljenje pa je dolgotrajno in drago.

Gre za motnje venskega obtoka spodnjih okončin zaradi stalno povišanega pritiska v spodnjih okončinah. Vzrok za to pa je šibkost vezivnega tkiva v venah in venskih zaklopkah. Venske zaklopke pri zdravem človeku zagotavljajo pretok venske krvi le v eni smeri, to je proti srcu. Pri pojavu KVP pa zaklopke v razširjeni veni ne zmorejo več opravljati te naloge, zato kri zastaja (staza) in tlak v venah se poviša. Noge začno otekati, imamo občutek napetosti. Zvišan tlak razširi vene in vpliva tudi na mikrocirkulacijo, začne se bolezenski proces. Okvara mikrocirkulacije povzroči hipoksijo žilne stene in turbulenco toka krvi - kri stoji na istem mestu in je dalj časa v stiku z endotelijem žile, kar sproži aktivacijo vnetnih celic (citokinov, levkocitov...). Sledi vnetni proces, ki oslabi žiljno steno in zaklopke ter povzroča refluks ali obratni tok krvi. Vneta žila popusti, tekočina prestopa iz krvi v podkožno tkivo, kjer vnetne celice sprožijo dermatitis, ki pogosto vodi v razjedo. Bolezenski proces poteka torej v štirih fazah: varice - vnetje - dermatitis - ulkus. Sprožitelj vnetnega procesa v veni je staza, v arterijski steni pa povišan LDL holesterol.

Dejavniki tveganja za KVP:
  • predispozicija: genska obremenitev, debelost, nosečnost
  • življenski slog: stoja, sedenje, telesna neaktivnost, hormonska kontracepcija, neudobna obutev - visoke pete, preveč kalorična prehrana...
Od stopnje KVP in oblike krčnih žil je odvisno tudi njegovo zdravljenje, ki ga zdravniki delijo v pet skupin:
  • sprememba načina življenja
  • uporaba elastičnih povojev ali medicinskih kompresijskih nogavic
  • zdravljenje z zdravili, ki zmanjšajo stazo in vnetje (flavonoidi)
  • zamašitev - sklerozacija varic (krčnih žil) in laserska odstranitev sprememb
  • operativna odstranitev varic
Prvi in verjetno najtežji korak pri zdravljenju KVP je sprememba življenskega sloga. Zelo priporočljivo je redno gibanje, za koristne so se izkazali hitra hoja, zmeren tek, zmerno kolesarjenje in plavanje. Športi, ki niso preveč koristni, so odbojka, košarka, tenis, saj se zaradi skokov in hitrega ustavljanja v venah dvigne tlak. Bolniki se morajo izogibati tudi dolgemu stanju na mestu, sedenju in izpostavljanju vročini (vroče kopeli, savne, sončenje, solarij). Skrbeti je treba za zmerno telesno težo, nositi udobno obutev in oblačila.

Z elastičnimi povoji ali kompresijskimi nogavicami preprečimo obraten tok vrvi v povrhnjih venah in kri usmerimo v globoke vene. Kompresija med hojo zmanjša pritisk v venah, ker zmanjša pretok krvi. Povijanje s povoji je zahtevno in mora biti pravilno, zato so primernejše kompresijske nogavice, ki so narejene tako, da je pritisk največji v predelu gležnja in nato proti stegnu upada. Bolniki naj jih nosijo vsaj pol leta.

Kompresija se lahko dopolnjuje tudi z zdravili - flavonoidi, ki jih bolniki redno uživajo dalj časa. Zdravila so za vse bolnike samoplačniška, izjema so le bolniki z razjedami. Ta zdravila niso primerna za zdravljenje arterijske žilne bolezni, ker je tam pretok krvi hiter in se flavonoidi ne morejo vplesti v vnetni proces, ker jih odplavlja z mesta delovanja.

Pri postopku sklerozacije zdravnik v žilo vbrizga snov, ki strjuje kri in varico zapre. Manjše žilice pa izkušen zdravnik odpravlja z laserjem, postopek ni boleč.

V primeru zelo napredovale bolezni bolnikom ostane še skrajni ukrep - operativni poseg, s katerim zdravniki kirurško odstranijo del ali celo veno safeno.