GLAVOBOL Sabina Drobnič, mag.farm. GLAVOBOL IN ŽIVLJENJSKA DOBA Glavobol sodi med najpogostejše zdravstvene težave in se pojavlja pri približno 85% populacije. Redki so posamezniki, ki ne poznajo te bolečine. V otroštvu se pojavlja redkeje (do 4%) populacije, medtem ko je pojavnost glavobola v šolski dobi že večja (do 15%) in je večinoma posledica poškodb vida, nepravilne drže ter tudi že stresa. V odrasli dobi se glavobol najpogosteje pojavlja med 18. in 45. letom. Pogosteje pri ženskah kot moških. Pomemben je tudi način življenja. Kajti glavobol se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki živijo v mestih, delajo večinoma v zaprtih prostorih, sede, z malo gibanja in imajo pretežno umsko delo. S starostjo se pogostost glavobolov manjša. V tretjem življenjskem obdobju pa so glavoboli lahko posledica starostnih fizioloških sprememb. (1) NASTANEK GLAVOBOLA Glavobol povzroča draženje (vnetje, izliv krvi, mehanični pritisk, razširitev) za bolečino občutljivih struktur in sicer možganskih ovojnic, večjih krvnih žil na dnu lobanje, nekaterih možganskih živcev in živčnih korenin, ki izhajajo iz zgornjega dela vratu. Sami možgani so za bolečino neobčutljivi. (2) Veliko glavobolov pa je tudi poveznih s težavami oči, nosu, zob, ušes ter povišano telesno temperaturo. (4) VRSTE GLAVOBOLOV Poznamo več vrst glavobola in sicer glavobol čela, senc in tilnika. Lahko se pojavlja enostransko, obojestransko ali izmenično na vsaki strani. Pojavljajo se različne oblike bolečin in sicer vlečenje, zbadanje, rezanje, tolčenje, utripanje, pritiskanje, vrtanje, trganje itd... (3) V OSNOVI DELIMO GLAVOBOLE NA PRIMARNE IN SEKUNDARNE Primarni glavoboli so načeloma nenevarni, vendar pogosto bremenijo bolnika tako psihično, fizično kot socialno. Prevladujejo glavoboli tenzijskega tipa in migrene, redkejši so glavoboli v rafalih. Sekundarni glavoboli so redkejši in so posledica organskih bolezni. NAJPOGOSTEJŠI PRIMARNI GLAVOBOLI Migrenski glavoboli Migrena je najpogostejši primarni glavobol in se pojavlja periodično. Vzrok še ni natančno poznan, vendar vemo, da jo lahko sprožijo čustveni dejavniki (tako pozitivni kot negativni), telesna izčrpanost, določena vrsta hrane (zlasti alkohol, sir in čokolada) in nekatera zdravila. Prav tako se zdi, da ima dednost vpliv na pojavnost migrene, saj se pogosto pojavlja v družinah. Migrena je pogostejša pri ženskah, kajti estrogeni imajo lahko velik vpliv na migrenske glavobole. Poznamo dve vrsti migren in sicer z avro ali brez. Za fazo avre so značilne motnje vida, preobčutljivost na svetlobo in zvok ter omrtvelost in mravljinčenje. Avri sledi glavobol. Za večino bolnikov pa je značilna migrena brez avre. Po jakosti je primerljiva z glavobolom z avro. Bolečina je pulzirajoča in fizični napor jo še ojača. Za migreno je tudi zelo značilna slabost, ki lahko povzroči bruhanje. Pojavi se lahko tudi driska. Migrenski glavoboli običajno trajajo od nekaj ur do največ 72 ur. (2) Zdravljenje migrene Za zdravljenje migrene so na voljo v lekarnah zdravila brez recepta in sicer paracetamol, acetilsalicilna kislina, naproksen in ibuprofen. Pri njihovi uporabi moramo biti previdni. Paracetamol lahko pri prevelikem odmerjanju povzroči okvaro jeter. Ostali lahko pri prevelikem uživanju povzročijo vnetje želodčne sluznice ali celo rano na želodcu. Pri uporabi teh zdravil se lahko pojavijo tudi alergijske reakcije. Pri nekaterih ljudeh pa lahko kofein, ki je sestavina nekaterih protibolečinskih pripravkov z namenom ojačati analgetično delovanje celo sproži glavobol. V lekarnah imamo na voljo tudi eterična olja in mazila, ki jih lahko večkrat na dan vtremo v kožo na čelu oziroma sencah in blažijo bolečino. Močnejša zdravila lahko dobijo bolniki na recept, ki jim ga predpiše zdravnik. Ergotamin deluje tako, da oži žile na glavi. Najučinkovitejši je ob prvih znakih migrenskega napada, lahko pa vzdraži želodec in poveča migrensko slabost. Triptani so učinkovita novejša zdravila za zdravljenje akutnih napadov. Preprečujejo razširitev možganskih žil. Neželeni učinki so tiščanje v prsih, občutek toplote in vročine. Na voljo so v obliki tablet in pršila za nos. Antiemetiki odpravlajo slabost, ki je pogost spremljevalec migren. (2,4,5) Kadar se pri bolniku pojavljajo migrenski napadi večkrat mesečno, pa lahko zdravnik predpiše zdravila za preprečevanje napadov in sicer neselektivne zaviralce beta receptojev, učinkoviti so tudi nekateri zaviralci kalcijevih kanalčkov, antidepresivi in antiepileptiki. Posameznim bolnikom ustreza redno jemanje nizkih odmerkov analgetikov. (2,4,5) Pri blažitvi migrenskih napadov in učinkovitem zdravljenju pa pomaga tudi vodenje dnevnika migrenskih glavobolov. Informacije o sprožilnem dejavniku, trajanju in intenziteti glavobola ter vzetem zdravilu lahko veliko pripomorejo zdravniku, pri odločitvi za ustrezno terapijo. Tenzijski glavoboli Tenzijski glavoboli nastanejo zaradi prenapetih mišic v glavi, vratu in ramenih. Mišična napetost je lahko posledica nepravilne lege lege telesa, fizičnega ali psihičnega stresa oziroma utrujenosti. Pri teh bolečinah pomaga že masaža mišic vratu, ramen oziroma sproščujoče ležanje ali avtogeni trening. V primeru blagih bolečin lahko vzamemo analgetik, ki smo ga dobili v lekarni brez recepta. Če so bolečine hujše nam bo zdravnik predpisal močnejša proti bolečinska zdravila. Pri preprečevanju glavobola so učinkovita nekatera zdravila proti depresiji, včasih pa tudi zaviralci adrenergičnih beta receptorjev. Uporaba zdravil je odvisna od samega bolnika ter pogostosti glavobolov. (2,4,5) Glavoboli v rafalih Glavoboli v rafalih so izredno boleči, vendar se redko pojavljajo. Pogostejši so pri moških, ki so starejši od 30 let. Bolečina je enakomerna. Spremlja jo pordelost očesa na boleči strani, lahko se povesi zgornja veka, pojavi se lahko izcedek iz nosu in solzenje. Pri akutnem napadu je najbolj učinkovita inhalacija kisika. Učinkovita pa so tudi zdravila, ki se uporabljajo za ostale vrste glavobolov. (2,4,5) SEKUNDARNI GLAVOBOLI Kadar organska bolezen povzroča glavobole govorimo o sekundarnih glavobolih. Tako je glavobol pogost spremljevalec povišane temperature, ki je posledica infekcij pri gripi in prehladu. Vnetje obnosnih votlin (sinusov) lahko povzroči hud glavobol. Bolečina se lahko pojavlja nad ali pod očmi, na eni ali obeh straneh. Težave z očmi (iritis, glavkom) lahko povzročijo bolečino v čelu ali nad očmi. Prav tako se glavobol lahko pojavi pri daljšem fizičnem naporu na soncu in pri višjih temperaturah okolja. (2,3,4) Ti glavoboli so načeloma nenevarni, vendar zelo neprijetni. Odpravimo jih lahko s protibolečinskimi zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta in z odpravo primarnega vzroka glavobola. Kadar je glavobol posledica povišanega krvnega pritiska moramo k zdravniku. Zelo nevarno pa je, kadar so glavoboli posledica možganskega tumorja, možganske okužbe, okužbe možganskih ovojnic ali možganske krvavitve. (4) Pozorni moramo biti na glavobole, ki so se začeli nedavno, nas zbujajo iz spanca, so zelo hudi in ne popuščajo. Če se pojavijo po poškodbi glave ali pa jih spremljajo drugi simptomi, kot so mravljinčenje, oslabelost, sprememba vida, izguba koordinacije ali omedlevica, je dobro, da se odločimo za pregled pri zdravniku! V preteklosti so bili glavoboli manj pogosti, kar nedvomno kaže, da so v veliki meri povezani z našim stresnim življenjem, zato moramo bolj prisluhniti svojemu telesu - kajti le tako bomo lahko živeli bolj polno in predvsem srečno!